»Glede na to, da smo se bili zaradi kratkosti prvotno določenega roka primorani odločiti, da gremo v smeri nujne intervencije le v južnem traktu, da bi rešili del zagotovljenih sredstev, moramo po podaljšanju roka narediti korak ali dva nazaj, da se vrnemo v prvotno smer statične utrditve celotnega objekta.«

»To je podobno situaciji, s katero se ubadajo muzeji po vsej državi. Ne moremo ustvariti in se držati načrta, se dogovarjati z obiskovalci, zaposlenimi, člani odbora ter vladnimi oblastmi. S tem so povezani stroški.«

»V 90. letih 20. stoletja je bilo kar nekaj idej, ki pa so trčile ob izziv arheoloških ostankov antičnih galsko-rimskih term iz prvega ali drugega stoletja, ki so del oz. temelj muzeja.«

»Od tega, kako pridobiti nove skupine ljudi, predvsem generacijo, ki jo bomo mogoče izgubili, če ne bomo naredili določenih sprememb, in jih privabili v muzej, in kako narediti muzej primeren kraj, kjer je mogoče preživeti svoj prosti čas.«

»Moramo se ukvarjati z digitalizacijo, imamo druge težave – podnebne spremembe, o tem moramo danes razmišljati, v Nemčiji so težave s stanovanji, visoke najemnine, veliko družin si v velikih mestih ne more več privoščiti stanovanj. Kaj storiti, kakšne rešitve lahko najdejo arhitekti za gradnjo socialnih stanovanj? To je treba reševati z novimi arhitekturami, ne pa posnemati starega, tega ne smemo, pa če je še tako lepo videti.«

»Mi pravimo, da smo muzej o ljudeh, za ljudi, ter dodamo tudi, da smo z ljudmi.«

»Potrebujemo znanstvenike, da nam dajo odgovore na ta vprašanja.«

»Izziv je seveda doseči ravnovesje med tem dvojim.«

»Priznam, da smo prijetno presenečeni, da si je muzej tako hitro opomogel in da so se obiskovalci tako hitro vrnili. Zaradi tega z optimizmom zremo v prihodnost.«